Angleščino kot materni jezik uporabljajo tudi v Avstraliji, na Bahamih, v Kanadi, na Irskem, na Karibskih otokih, na Novi Zelandiji, kot drugi uradnji jezik pa jo uporabljajo med drugim tudi v Hong Kongu, v Indiji in Južni Afriki. Angleščina je tako postala jezik celega sveta in ta razlika se največkrat kaže pri izgovorjavi, slovnici in besedišču. Te razlike so največkrat vidne pri uprabi britanske in ameriške angleščine. Kar se tiče govora, so se razlike med ameriško in britansko angleščino pravzaprav pojavile po prihodu prvih naseljencev v Ameriko.

V slovenskih šolah je angleščina največkrat predavana s strani profesorjev kot mešanica med britansko in ameriško angleščino. Ravno zaradi tega dijakom razlika med izgovorjavo in uporabo besedišča velikorat povzroča težave, saj ne znajo pravilno razlikovati uporabe britanske in ameriška angleščine. Če tudi vam angleščina povzroča težave, vam svetujemo da si poiščete inštrukcije.

Pojem britanska angleščina (BrE) se uporablja v Veliki Britaniji in vključuje vse njihove dialekte, ki se govorijo na celotnem območju. Pojem ameriška angleščina (AmE) pa se uporablja v Združenih državah Amerike in vključuje vse angleške dialekte, ki se govorijo na celotnem področju Združenih držav. Pisne oblike britanske in ameriške angleščine, kot jo največkrat najdemo v različnih časopisih in knjigah se ne razlikujejo prav veliko med seboj, saj se v večini primerov uporablja formalna oblika angleščine, t.i. standardizirana angleščina. Govorne oblike angleškega jezika pa se največkrat razlikujejo v dialektih. Tako lahko najdemo na območju Združenega kraljestva, ki obsega Anglijo, Severno Irsko, Škotsko in Wales, vrsto različnih dialektov. Vendarle pa je potrebno poudariti, da se pri poučevanju in izobraževanju uporablja t.i. standardizirana britanska izgovorjava, velikokrat omenjena kot »the Queen’s English«, »Oxford English« ali BBC English«. Regionalni dialekti ameriške angleščine pa se največkrat razlikujejo na osnovi imigrantskih skupin, oziroma po področju naseljevanja imigrantov. Tako naj bi bile na področju ZDA vsaj štiri skupine različnih ameriških dialektov.

Dejanske razlike med ameriško in britansko angleščino

1) Got – gotten (glagol get)

BrE He’s got much better at playing tennis.

AmE He’s gotten much better at playing tennis.

2) Do you – have you got

BrE and AmE Have you …. ? (meaning: “Do you own or possess, in general?”)

AmE only Do you have? (meaning: “Do you own or possess at this moment of time?”)

BrE only Do you have? (meaning: “Do you habitually have …. ?”)

BrE only Have you got? (meaning: “Do you habitually have at this moment of time?”)

3) Uporaba časa The Present Perfect

BrE I’ve lost my key.

AmE I’ve lost my key ali I lost my key.

BrE I’ve just had lunch.

I’ve already seen that film.

Have you finished your homework yet?

AmE I just had lunch. ali I’ve just had lunch.

I already saw saw that film. ali I’ve already seen that film.

Did you finishyour homework yet? Ali Have you finished your homework

4) različna uporaba predlogov (DIFFERENT FROM/THAN ….DIFFERENT FROM/TO):

BrE: American football is very different from/to soccer.

AmE: American football is very different from/than soccer.

5) Uporaba predlogov (datumi, dnevi v tednu itd…):

BrE: The new air service begins on January I.

AmE: The new air service begins January I.

BrE: I start my holiday on Friday.

AmE: I start my vacation Friday.

6) Razlike pri črkovanju:

American British American British American British

color colour analog analogue defense defence

favorite favourite catalog catalogue license licence

honor honour dialog dialogue

enrollment enrolment bank banque analyze analyse

fulfill fulfil check cheque criticize criticise

skillful skilful checker chequer memorize memorise

center centre encylopedia encylycopaedia

meter metre maneuver manoeuvre

theater theatre medieval mediaeval

aging ageing jewelry jewellery

argument arguement draft draught

judgment judgement pajamas pyjamas

plow plough

program programme

tire tyre

counseling counselling

equaling equalling

modeling modelling

quarreling quarrelling

signaling signalling

traveling travelling

7) Razlike pri besedišču:

En pomen besede – dve različni uporabi

AmE BrE pomen besede

maths math matematika

bank holiday legal holiday državni praznik

pissed off pissed jezen

25/02/03 02/25/03 25^th February 2003

Ena beseda – dva različna pomena:

Beseda BrE pomen AmE pomen

football soccer gridiron

mean stingy aggressive

smart well dressed clever

Našteli smo torej le nekaj razlik med britansko in ameriško različico angleščine. V kolikor niste sigurni, kako pravilno napisati, izgovoriti ali uprabiti besedo besedo, je vam vedno na voljo slovar oz. vaš profesor angleškega jezika.

Inštrukcije angleščine najdete tu: https://najdiinstrukcije.si/anglescina/

Angleščina kot taka ni težak jezik, potrebno ga je negovati, kot vsak drug tuj jezik. Vedno imejte v mislih, da angleščina trenutno zaseda tretje mesto na lestvici najbolj množično govorjenih jezikov. Njen vpliv se je v zadnjem času tako razširil, da smo praktično vsak dan v stiku s tem jezikom, tudi v državah, kjer to ni matični jezik: preko pesmi v angleščini, ki se predvajajo po radiu, med gledanjem filmov, z rabo interneta ali branjem člankov.

Čeprav morda obstajajo določene razlike med britansko in ameriško angleščino, imata obe veliko podobnosti. Nenamerna uporaba enega namesto drugega ne bo samodejno povzročila napačne komunikacije. Američani in Britanci se lahko med seboj običajno sporazumevajo brez večjih težav, zato ne bodite prestrogi do sebe, če si ne morete zapomniti nians obeh jezikov.

The post Razlike med britansko in ameriško angleščino appeared first on Najdi Inštrukcije.

Spremenite svoj pristop k učenju

Če se učite kampanjsko, potem morate spremeniti vaš način učenja. Morate biti prilagodljivi in pripravljeni spremeniti svoj pristop k učenju. Prav tako se noč pred izpitom kemije ni moč naučiti. V primeru, da zmanjka časa za učenje, da se precenite vam lahko k uspehu veliko pripomorejo inštrukcije kemije, kjer vas izkušeni inštruktorji – profesorji naučijo snov, ki vam ne gre. Oziroma vam snov na inštrukcijah razložijo individualno, in zato za učenje porabite manj časa, kot bi ga sicer. Morate pa vedeti, da se nihče ne more učiti namesto vas, zato inštrukcije vzemite karseda resno, in doma delajte veliko vaj.

Kampanjsko učenje, torej učenje v zadnjem trenutku, pogosto vodi v slabše rezultate.

• Bodite Prilagodljivi: Sprejmite, da je za učenje kemije potrebna stalna prilagodljivost in pripravljenost na spremembo učnih metod.
• Izogibajte se Učenju na Zadnji Večer: Snovi ne morete osvojiti čez noč. Začnite se učiti dovolj zgodaj, da boste imeli čas za ponavljanje in utrjevanje znanja.

V splošnem velja za vsako stvar katere se v življenju lotimo, da se moramo potruditi in veliko vaditi če želimo biti uspešni. Pa saj poznate rek: Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo! To velja za glasbo, šport, video igre, znanost … vse! Nič ne nastane iz nič in za vsak uspeh se je potrebno potruditi. Ko pa so doseženi dobri rezultati pa je vsakokrat poplačan ves trud in vsa odrekanja, in na vrsti je neizmerno zadovoljstvo.

Ne čakajte vikend pred izpitom, za pregled snovi in po predavanjih takoj poprimite za snov, dokler ste še sveži, da se vam snov usede v možgane. Preletite snov, naredite nekaj vaj, vsakodnevno. Količino učenja pa postopoma povečujte.

Učinkovito izkoristite Inštrukcije

Če samostojno učenje ne prinese želenih rezultatov, so inštrukcije odlična izbira. Pri tem upoštevajte:

• Izberite Pravega Inštruktorja: Poiščite izkušene inštruktorje, ki vam lahko snov razložijo na način, ki vam najbolj ustreza.
• Aktivno Sodelujte: Samo prisotnost pri inštrukcijah ni dovolj. Aktivno sodelujte, zastavljajte vprašanja in doma redno delajte naloge.

Redno Vadite in Povečujte Količino Učenja

“Vaja dela mojstra,” pravi star rek, ki drži tudi pri učenju kemije. Zato:

• Vadite Vsakodnevno: Redno reševanje nalog pomaga utrditi znanje in razviti razumevanje.
• Postopoma Povečujte Količino Učenja: Začnite z manjšim obsegom in postopoma povečujte, da se izognete preobremenjenosti.

Največ dela morate opraviti sami, če pa vidite, da sami ne boste zmogli pa se pozanimajte kje v vašem kraju so najboljše inštrukcije kemije.

The post O inštrukcijah kemije appeared first on Najdi Inštrukcije.

Deli se na več panog, kot so na primer:

• molekularna biologija, biokemija in genetika, ki se ukvarjajo s preučevanjem atomov in organskih molekul,
• citologija, ki preučuje zgradbo celic kot temeljnih enot življenja,
• histologija, ki preučuje zgradbo tkiv,
• morfologija, ki se ukvarja s preučevanjem oblike in zgradbe živih bitij,
• anatomija, ki preučuje zgradbo organizmov,
• fiziologija, ki se ukvarja s preučevanjem življenjskih procesov različnih živih bitij,
• razvojna biologija, ki preučuje razvoj ali ontogenezo organizma,
• genetika, ki preučuje genski zapis živih bitij,
• embriologija, ki preučuje zgodnji razvoj organizmov,
• biološka sistematika, ki se ukvarja z urejanjem rastlinskih in živalskih vrst v sisteme,
• botanika, ki se ukvarja s preučevanjem rastlin,
• zoologija, ki se ukvarja s preučevanjem živali,
• ornitologija, ki se ukvarja s preučevanjem ptic,
• paleontologija, ki preučuje fosile in življenje živih bitij v preteklosti,
• ekologija, ki se ukvarja s preučevanjem ekosistemov,
• evolucijska biologija,
• ksenobiologija ali eksobiologija
• varstvena biologija,
• biotehnologija, ki se ukvarja s preučevanjem različnih bioloških procesov pri izdelavi zdravil, hrane in drugih izdelkov.

Zgodovina biologije

Biologija se je tako kot vse druge naravoslovne vede začela razvijati že v stari Grčiji, ko so začeli opazovati naravne pojave in jih preučevati. Sprva je predstavljala del naravoslovja, nato pa je postopa osamosvojila v samostojno disciplino. Prvi znanstvenik, ki je zanjo uporabil poimenovanje biologija, je bil francoski biologij Jean Baptiste Lamarack, ki se je ukvarjal s preučevanjem fosilov in ki je ugotovil, da se je razvoj živih bitij skozi daljša časovna obdobja postopoma spreminjal.

Jean Baptiste Lamarck

Pomembni biologi

Za razvoj biologije, kot jo poznamo danes, so najpomembnejša naslednja imena:

• Anton Leeuwenhoek (1632–1723), ki se je ukvarjal z izdelavo leč in mikroskopov ter si je skoznje kot prvi ogledal različne bakterije oziroma enocelične mikroorganizme in celično strukturo nekaterih tkiv (mišic in kapilar),
• Robert Hooke (1635–1703), ki je poskrbel za izpopolnitev delovanja mikroskopa in odkril celično steno rastlin ter prvi uporabil poimenovanje ‘celica’,
• Carl Linne (1707–1778), ki je uvedel sistem razvrščanja na tri kraljestva narave (živali, rastline in minerali) ter sistem dvojnega poimenovanja živih bitij v latinščini z imenom rodu in vrste, ki je v uporabi še danes,
• Charles Darwin (1809–1882), ki je preučeval različnost vrst in njihov način spreminjanja skozi daljša življenjska obdobja, iz česar je konec 19. stoletja nastala razvojna teorija evolucije,
• Gregor Mendel (1822–1884), ki se je ukvarjal s križanjem rastlin in osnoval teorijo o dednem zapisu organizma, ki je kasneje predstavljala osnovo za razvoj genetike,
• Louis Pasteur (1822–1895), ki je ugotovil, da lahko živo nastane le iz živega, razvil postopek pasterizacije, s katerim je mogoče uničiti mikroorganizme v tekočini, kot je na primer mleko, ugotovil, da so prav mikrorganizmi povzročitelj nekaterih bolezni, ter razvil prva cepiva proti koleri, antraksu in steklini,
• Alexander Fleming (1881–1955), ki je odkril penicilin, s katerim je mogoče ustaviti rast bakterij,
• Rosalind Franklin (1920–1958), ki je pomembno prispevala k razumevanje zgradbe DNK in RNK, pa tudi virusov,
• James D. Watson in Francis Crick, ki sta prva opisala strukturo DNK.

Alexander Fleming

Inštrukcije biologije

Biologija je predmet, ki učence spremlja od zadnjih razredov osnovne šole do konca srednje šole ali gimnazije, torej gre za enega od temeljnih predmetov. Že v osnovni šoli zato nekateri učenci potrebujejo inštrukcije biologije, ki jim pomagajo bolje razumeti snov pri tem predmetu, še bolj pogosto pa se zanje odločajo dijaki srednjih šol in gimnazij. Inštrukcije lahko potekajo individualno ali v skupini, od tega pa je odvisna tudi njihova cena. Cena je sicer običajno lahko nižja, če vnaprej zakupite več ur inštrukcij, zato se splača preveriti tudi to možnost. Pri tem se je možno odločiti tako za inštrukcije v živo, ki potekajo v učnem centru Horizont Ljubljana, kot za online inštrukcije. Oboje vodijo izkušeni inštruktorji, ki ne le dobro poznajo vso snov, ampak jo znajo tudi predstaviti na jasen in razumljiv način ter poskrbeti za to, da si jo učenci čim lažje in čim hitreje zapomnijo ter tako dosežejo tako izboljšanje svojega znanja kot ocen.

Inštrukcije biologije za srednje šole

Biologija se poučuje na različnih srednjih šolah in gimnazijah, čeprav je to, koliko ur biologije bodo imeli dijaki na urniku, odvisno predvsem od predmetnika določene šole. Dijaki se za inštrukcije največkrat odločijo, ko ugotovijo, da določene snovi ne razumejo, ali pa pred preverjanjem znanja spoznajo, da je snov preveč obsežna, da bi se je lahko naučili v času, ki jim je na voljo. Snovi pri biologiji namreč ni malo, poleg tega pa si je treba zapomniti veliko strokovnih izrazov, ki se jih ni mogoče zgolj na hitro ‘napiflati’, ampak se jih je najlažje možno naučiti tako, da razumemo, kaj pomenijo. Pri tem si lahko dijaki pomagajo z učiteljevo razlago, učbeniki in različnim drugim gradivom, v veliko pomoč pa so dijakom tudi inštrukcije. Inštruktorji namreč točno vedo, kako zapleteno snov dijakom predstaviti na njim razumljiv in jasen način ter kako jim pomagati, da si bodo to snov tudi čim lažje zapomnili. Za inštrukcije biologije se je tako smiselno odločiti:

• če ima dijak pri tem predmetu težave,
• če dijak ne razume snovi pri tem predmetu,
• če bi dijak želel izboljšati ocene pri tem predmetu,
• če bi dijak želel študij nadaljevati na eni od naravoslovnih fakultet, a ima občutek, da je njegovo znanje biologije pomanjkljivo,
• če ima dijak pri tem predmetu negativno oceno,
• če ima dijak pri biologiji popravni izpit.

Inštrukcije biologije za maturo

Dijaki se lahko za biologijo odločijo tudi kot za enega od izbirnih predmetov na maturi. Znanje, ki ga mora kandidat obvladati za uspešno opravljeno maturo pri tem predmetu, je zajeto v predmetnem izpitnem katalogu, ki predstavlja tudi osnovo za priprave na maturo oziroma za inštrukcije. Inštrukcije so tako namenjene:

• ponovitvi celotne maturitetne snovi,
• dodatni razlagi in odgovorom na vprašanja dijakov,
• reševanju starih maturitetnih pol,
• utrjevanju znanja,
• doseganju čim boljših rezultatov na splošni ali poklicni maturi.

Dijaki se lahko odločijo za individualne inštrukcije biologije za maturo ali pa za skupinske priprave na maturo, na katerih se sistematično obdela vsa maturitetna snov. Cena za skupinske inštrukcije je običajno nižja, kar je eden od razlogov, zakaj se je pametno odločiti zanje.

Inštrukcije biologije za fakultete

Biologija lahko predstavlja samostojen študij, lahko pa tudi le enega od predmetov na različnih naravoslovnih fakultetah. Zaradi tega so inštrukcije vedno prilagojene vsakemu študentu posebej in temu, za kateri študij gre, saj ima vsaka fakulteta drugačen program. Pomembno je, da se študent zanje odloči dovolj zgodaj in ne šele tik pred zdajci, saj je na fakulteti snov zelo obsežna in običajno tudi kompleksna, zato se je je možno dobro naučiti le, če je za to na voljo dovolj časa. Pri tem so poleg samih zapiskov in izpitnega gradiva v veliko pomoč tudi primeri dosedanjih izpitov ali seznami izpitnih vprašanj, zato je dobro, če jih študent prinese s seboj na inštrukcije. Inštruktor bo tako lahko študentu razložil točno tisto snov, ki jo ta potrebuje za to, da uspešno opravi izpit ali kolokvij pri določenem predmetu.

The post Biologija appeared first on Najdi Inštrukcije.

The post Pozdravljen svet! appeared first on Najdi Inštrukcije.

Prav tako je težko dobiti angleško – slovenski in slovensko – angleški slovar.

Kakor že prej omenjeno obstaja zelo malo razredov, skupin izven Slovenije, kjer bi lahko vplačali inštrukcije slovenščine ali pa tečaj jezika. V ZDA ponuja učenje slovenščine Univerza v Kansasu, Indiana University, v Veliki Britaniji University of Nottingham, in šola slovanske in vzhodnoevropske študije na University College v Londonu. V Sloveniji pa je ponudba za inštrukcije slovenščine in tečaje velika.

Uporabnost slovenščine je omejena na Slovenijo in nekatere regije v Avstriji in Italiji. Znano je, da se Slovenci kar precej učimo tujih jezikov. Skoraj vsakdo že govori vsaj nekaj angleško. Pogosta izbira pa sta tudi nemški in italijanski jezik deloma tudi zaradi obsega obiska turistov iz Avstrije in Italije.

V širšem smislu, učenje slovenščine lahko pripomore k prihodnjemu učenju slovanskih jezikov, saj deli mnoge značilnosti drugih slovanskih jezikov. Slovenščina je tesno povezana s kajkavskim narečjem iz severozahoda Hrvaške, in je podobna pogovornemu jeziku, ki ga govorijo prebivalci Zagreba.

Slovenščina se ne šteje za eleganten jezik in ni med prvimi na seznamu jezikov, ki se jih želijo naučiti tujci. Niti ni med prvimi na seznamu slovanskih jezikov, ki se jih učijo tujci in se naročijo na inštrukcije slovenščine. Najbolj priljubljen slovanski jezik je ruščina. Slovenci smo pogosto presenečeni kadar se tujci trudijo in potrudijo govoriti slovensko, saj tega niso navajeni. Slovenci smo zato zelo ponosni hvaležni, ko slišimo tujca govoriti naš jezik.

The post Inštrukcije slovenščine v tujini in pri nas appeared first on Najdi Inštrukcije.

Na spletu se pojavlja veliko poceni ponudnikov za inštrukcije angleščine, ki pa niso nujno strokovno usposobljeni za poučevanje tega tujega jezika. Lahko bi jim rekli nekvalificirani amaterji. Angleško že verjetno govorijo, ampak ali je njihovo znanje res strokovno? Imajo pridobljeno visokošolsko izobrazbo, so res anglisti, ki so edini usposobljeni za inštrukcije angleščine?

Učitelj za inštrukcije angleščine mora imeti pravo izobrazbo, mora biti strokovno usposobljen za poučevanje in imeti mora dolgoletne izkušnje. Saj v primeru na primer, ko ste bolni, ne iščete nekoga, ki ima morda nekaj znanja iz biologije, temveč iščete zdravnika, z medicinsko izobrazbo! Prav tako ko potrebujete odvetnika, ne kličete tajnice, za katero veste da je pred nekaj dnevi iskala tipkarske napake v neki pogodbi, temveč poiščete človeka z narejeno pravno fakulteto in pravosodnim izpitom.

Torej, vedno morate preveriti da ima inštruktor sledeča znanja, izobrazbo in izkušnje:

– Univerzitetna izobrazba iz angleškega jezika, torej diploma iz angleškega jezika.

– Ustrezne izkušnje, to pomeni dolgoletno poučevanje v javnih ali zasebnih šolah.

– Rodni govorci ali »native speaker« iz angleško govorečih dežel, so dobra izbira.

– Inštruktorji, ki so prebivali v Angliji, zato ker je njihova angleščina tekoča in v stiku s časom.

Inštruktor mora zagotavljati pomoč pri učenju in razlagi, nikoli pa ne sme biti inštruktor oziroma učitelj tisti, ki podaja odgovore. Inštrukcije angleščine morajo posamezniku okrepiti zaupanje v svoje znanje, povečati samozavest, povečati motivacijo in seveda dvigniti nivo znanja.

Tako kot je veliko odvisno od dobrega inštruktorja, je prav tako veliko odvisno od dobrega učenca, s skupnimi močmi je vsak cilj uresničljiv in nepravilni glagoli ter tista globoka jama angleških časov ne predstavljata več nepremagljivih ovir, saj z kontinuiranim delom pod budnim očesom inštruktorja angleščina postane užitek.

The post Izberite pravega inštruktorja angleščine appeared first on Najdi Inštrukcije.

Strokovna razlaga pojma statistika pa je: Statistika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov. Njena osnova je matematična statistika, ki je veja uporabne matematike. V statistični teoriji naključnost in negotovost opišemo v okviru teorije verjetnosti. Ker je naloga statistike izluščiti »najboljšo« informacijo iz razpoložljivih podatkov, jo nekateri uvrščajo v teorijo odločanja. Statistične metode temeljijo na teoriji verjetnosti. Osnovni koncepti so populacija, vzorci ter vzorčenje te in verjetnost domnev. Izhodišče za statistično delo je zbiranje podatkov, bodisi s pomočjo anketiranja bodisi s pomočjo sistematskega opazovanja, temu pa sledi povzemanje s pomočjo opisne statistike. Statistika se ukvarja z obdelavo, analizo, predstavitvijo množičnih pojavov v znanosti, gospodarstvu, industriji, kmetijstvu, zdravstvu, socialnem življenju, šolstvu, biologiji, prometu, trgovini, varstvu okolja in vseh geografskih vedah.

Statistična obdelava podatkov oblikuje podatke na način, po katerem je mogoče priti do predstave o večji populaciji, ki jo predstavlja vzorec. Taka obdelava vključuje preizkuse domnev (npr. anketna vprašanja z dvema možnima odgovoroma), določanje lastnosti zbranih kvantitativnih podatkov, časovne vrste (npr. napovedovanje prihodnjih trendov), opisovanje povezanosti (korelacija), oblikovanje odnosov med spremenljivkami (regresija) in drugo.

Inštrukcije statistike so dobrodošel »pripomoček« pri razumevanju statistike. Je precej obsežna in pravzaprav tudi zelo priročna znanost v vsakdanjem življenju saj z njeno pomočjo lahko obdelujemo različne vrste podatkov, ter iz analiz pridobivamo rezultate, ki nam koristijo v podjetjih, šolanju, trgovini, šolstvu…

Za znanje statistike pa seveda potrebujete tudi vsaj osnovno znanje matematike, ki ga lahko pridobite s pomočjo inštrukcij matematike.

The post Kaj je statistika in zakaj na inštrukcije appeared first on Najdi Inštrukcije.