Statistika

Statistika se marsikomu zdi zelo zapletena disciplina, saj njeno razumevanje zahteva veliko matematičnega znanja in poznavanja temeljnih statističnih pojmov ter metod. Ker gre za vedo, ki je zelo pomembna za najrazličnejša področja, se poučuje tudi na številnih fakultetah, in to ne le naravoslovnih. Pred tem se z njo večina dijakov in gimnazijcev sreča le v okviru matematike, zato so inštrukcije statistike zelo iskane in marsikomu pomagajo pri tem, da zmore opraviti izpit pri tem predmetu.

Kaj je statistika?

Statistika je znanstvena disciplina oziroma veda, ki preučuje množice podatkov. Ukvarja se z zbiranjem različnih vrst podatkov, njihovim urejanjem, analiziranjem, interpretacijo in prikazom v obliki tabel in grafikonov. Na tak način je možno pojasniti nekatere pojave ali napovedati, kako se bodo razvijali ali spreminjali v prihodnosti ter to uporabiti v različne namene.

statistika

Opisna ali deskriptivna statistika

Opisna ali deskriptivna statistika ugotavlja, kakšne skupne lastnosti imajo posamezne statistične enote, vendar teh lastnosti ne posplošuje na celotno populacijo. Z opisno ali deskriptivno analizo podatkov je mogoče ugotoviti porazdelitev podatkov v vzorcu, pri čemer se uporablja pojme, kot so:

  • aritmetična sredina,
  • mediana,
  • modus,
  • varianca,
  • standardni odklon,
  • razpon vrednosti,
  • kumulativne frekvence,
  • kvantili.

Sklepna ali inferenčna statistika

Sklepna ali inferenčna statistika na podlagi analize vzorca sklepa o lastnostih celotne populacije. Na tak način je mogoče potrditi ali ovreči določene domneve ali hipoteze o njej, zato se takšna vrsta sklepne ali inferenčne analize pogosto uporablja pri interpretaciji podatkov različnih anket ter oblikovanje napovedi. Z njeno pomočjo lahko napovemo rezultate volitev ali referenduma, potek epidemije ipd.

Statistične metode

Obstajajo številne statistične metode, ki omogočajo učinkovito zbiranje, organiziranje in analiziranje zbranih podatkov. Med njimi so najpogosteje uporabljene naslednje:

  • T-test,
  • ANOVA ali analiza variance,
  • regresijska analiza,
  • faktorska analiza,
  • analiza časovnih vrst,
  • univariantna analiza (analiza ene spremenljivke),
  • bivariantna analiza (analiza dveh spremenljivk),
  • multivariantna analiza (analiza več spremenljivk) itd.

Zakaj se uporabljajo statistični podatki?

Statistične podatke, ki so pomembni za državo, v Sloveniji zbira Statistični urad Republike Slovenije (SURS), na tem področju pa raziskave opravlja tudi Banka Slovenije, ki zbira in analizira predvsem finančne podatke o prebivalstvu, ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer se zbirajo podatki s področja javnega zdravja.

Statistični urad Republike Slovenije skrbi tudi za popis prebivalstva. Slednji se izvaja na vsakih 10 let z namenom zbiranja podatkov o prebivalcih določenega območja. Tako dobimo podatke o številu prebivalcev, njihovi starostni strukturi, izobrazbi in vsem ostalem, ki jih nato na Statističnem uradu še dodatno analizirajo.

Statistični podatki se sicer uporabljajo na številnih področjih, od demografskega preučevanja do biometrike in psihometrike, pa tudi v računalništvu, zdravstvu, meteorologiji, astronomiji in še kje. Na podlagi zbranih podatkov je možno sprejemati različne odločitve, prav tako pa so podatki lahko ključ za boljše razumevanje različnih pojavov. Zato ima zbiranje podatkov in njihova analiza ključno mesto tudi v znanosti, kar je tudi razlog, da se statistika kot pomožna disciplina uporablja na različnih drugih znanstvenih področjih.

Učenje statistike – od osnovne šole do fakultete

Že v osnovni šoli se učenci srečajo z zbiranjem podatkov in njihovim strukturiranjem ter predstavitvijo, kar je del statistike, čeprav vse to obravnavajo v okviru matematike. Pri matematiki učenci spoznajo tudi različne oblike prikaza podatkov ter se naučijo, kaj so aritmetična sredina, mediana in modus.

Osnovnošolska snov se nekoliko bolj poglobljeno obravnava tudi na tehniških in srednjih strokovnih šolah ter gimnazijah. Učni program slednjih predvideva tudi učenje o različnih vrstah podatkov ter razumevanje standardnega odklona in variacijskega odmika, pa tudi zmožnost izvedbe postopka empiričnega preiskovanja. To znanje učencem zelo prav pride pri izdelavi različnih seminarskih in zaključnih nalog tako v srednješolskem izobraževanju kot kasneje pri študiju.

Študij statistike je na Univerzi v Ljubljani možen na drugi stopnji ali kot doktorski program, kot predmet pa se poučuje na različnih fakultetah, tudi družboslovnih, saj ima tudi v družboslovju statistika zelo pomembno vlogo.

Inštrukcije za srednje šole

V učnem načrtu za srednje šole in gimnazije se statistika največkrat pojavlja v okviru matematike, kot samostojen predmet pa se poučuje le na nekaterih ekonomskih gimnazijah in srednjih šolah. Pri tem predmetu se od srednješolcev pričakuje poznavanje osnovnih oziroma temeljnih statističnih pojmov ter metod. Učenci morajo tako:

  • poznati pojme, kot so statistična enota, spremenljivka, vrednost spremenljivke, vzorec in populacija,
  • razlikovati med različnimi vrstami podatkov (opisni, kvalitativni, vrstni, ordinalni, številski in kvantitativni podatki),
  • poznati različne načine prikazovanja podatkov ((stolpčni, pozicijski, tortni diagram, histogram, razsevni diagram, linijski in krivuljni diagram, škatla z brki),
  • znati zbrati podatke, jih urediti in strukturirati ter izbrati ustrezen diagram za prikaz,
  • znati brati in interpretirati diagrame,
  • razumeti preproste povezave med statističnimi spremenljivkami,
  • znati oceniti, izračunati in interpretirati srednjo vrednost, modus in mediano,
  • znati izračunati variacijski razmik, standardni odklon in medčetrtinski razmik,
  • biti zmožni uporabiti pridobljeno znanje pri empiričnem preiskovanju o določeni temi.

Statistika navadno težave povzroča predvsem učencem, ki jim že sama matematika ne predstavlja ravno najljubšega ali najlažjega predmeta, saj je za njeno obvladovanje in razumevanje treba imeti dobro znanje matematike. Na srečo obstajajo inštrukcije statistike, ki so namenjene prav boljšemu razumevanju osnovnih statističnih pojmov in metod. Na njih učenci te dodobra spoznajo ter rešijo veliko različnih nalog, v katerih morajo znati uporabiti pridobljeno znanje. Učenje je tako zelo podobno kot pri matematiki, saj tudi statistika zahteva učenje formul, osnovnih formul in metod, predvsem pa veliko, veliko vaje. Čeprav se marsikateremu učencu na začetku ta predmet zdi zelo težak, pa se lahko s pomočjo dobrega inštruktorja in nekaj truda to hitro spremeni, zato se za inštrukcije statistike vsekakor splača odločiti, če se pri tem predmetu pojavijo kakršne koli težave.

Inštrukcije statistike za visoke šole in fakultete

Inštrukcije statistike za visoke šole in fakultete so zasnovane tako, da so čim bolj prilagojene potrebam študentov posamezne šole ali fakultete. Statistika se namreč poučuje na nekaterih visokih šolah in številnih fakultetah, od Fakultete za matematiko in fiziko do Fakultete za družbene vede, vendar pa se obravnavana snov od fakultete do fakultete lahko močno razlikuje. Na nekaterih fakultetah se tako poučuje kot samostojen predmet, na drugih predstavlja le del določenega predmeta, vsekakor pa za marsikaterega študenta predstavlja precej trd oreh, ki zahteva veliko ur učenja in sedenja za knjigami.

Inštrukcije statistike tako predstavljajo odlično pomoč pri učenju in pripravah na izpit pri tem predmetu, saj študentom nudijo vso potrebno oporo pri lažjem razumevanju obravnavane snovi. Na njih se vedno izhaja iz študentovega predznanja, predvsem pa iz primerov preteklih izpitov. Na njih se lahko obravnava naslednje tematike:

  • osnove statistike in temeljni statistični pojmi,
  • relativna števila,
  • frekvenčne porazdelitve,
  • kvantili,
  • aritmetična sredina (povprečje), mediana in modus,
  • mere variabilnosti in analiza koncentracije,
  • normalna porazdelitev,
  • odvisnost in povezanost,
  • časovne vrste,
  • vzorčenje,
  • ocenjevanje parametrov,
  • preizkušanje hipotez,
  • zahtevnejši regresivni modeli,
  • zahtevnejše časovne vrste,
  • kontingenca,
  • asociacija.

Inštruktor tako potek prilagodi posameznemu študentu in temu, kakšno znanje ta potrebuje, hkrati pa ponujajo tudi dodatno in čim bolj logično ter razumljivo razlago, ki študentu omogoči, da se lahko lažje in bolje pripravi na izpit. Poleg tega inštruktor pripravi tudi čim več nalog in vaj, podobnih tistim, ki jih bo študent dobil tudi na izpitu. Vsekakor pa se je zanje pametno odločiti čim prej in ne šele tik pred izpitom, saj v nekaj dneh ni možno pridobiti vsega znanja, ki je potrebno za to, da študent uspešno opravi izpit. Zaradi tega se je zanj treba začeti pripravljati pravočasno ter si v primeru kakršnih koli težav čim prej poiskati izkušenega inštruktorja. Na tak način je tudi izpit pri tem predmetu možno uspešno opraviti, ne glede na to, kako težka se vam zdi snov pri njem.

inštrukcije statistike

Zaključne naloge in statistika

Kako pomembno je znanje statistike, pa marsikateri študent ugotovi tudi pri pisanju diplomske oziroma magistrske naloge ali celo doktorata. Pogosto namreč priprava takšne zaključne naloge vključuje tudi obdelavo množice podatkov ali njihovo analizo. Pred tem je treba te podatke pred tem še zbrati, pri čemer se uporablja različne ankete ali vprašalnike, pa tudi nekatere druge metode. Pri pripravi zaključnih nalog se tako pokaže, ali študent statistične metode obvlada zgolj v teoriji ali tudi v praksi, predvsem pa se pokaže, da statistika ne predstavlja le učnega predmeta, ampak zelo uporabno znanje.

OGLEJTE SI ŠE OSTALE PREDMETE:

5/5 - (9 glasov)