Biologija je veda o življenju in vsem živem. Gre za temeljno naravoslovno vedo, ki preučuje živa bitja in njihov razvoj, zgradbo ter njihovo delovanje v okolju, pa tudi njihovo medsebojno povezanost. Izsledki in dognanja te naravoslovne vede se uporabljajo na številnih področjih, kot so medicina, veterina, gozdarstvo, genski inženiring itd.

Deli se na več panog, kot so na primer:

• molekularna biologija, biokemija in genetika, ki se ukvarjajo s preučevanjem atomov in organskih molekul,
• citologija, ki preučuje zgradbo celic kot temeljnih enot življenja,
• histologija, ki preučuje zgradbo tkiv,
• morfologija, ki se ukvarja s preučevanjem oblike in zgradbe živih bitij,
• anatomija, ki preučuje zgradbo organizmov,
• fiziologija, ki se ukvarja s preučevanjem življenjskih procesov različnih živih bitij,
• razvojna biologija, ki preučuje razvoj ali ontogenezo organizma,
• genetika, ki preučuje genski zapis živih bitij,
• embriologija, ki preučuje zgodnji razvoj organizmov,
• biološka sistematika, ki se ukvarja z urejanjem rastlinskih in živalskih vrst v sisteme,
• botanika, ki se ukvarja s preučevanjem rastlin,
• zoologija, ki se ukvarja s preučevanjem živali,
• ornitologija, ki se ukvarja s preučevanjem ptic,
• paleontologija, ki preučuje fosile in življenje živih bitij v preteklosti,
• ekologija, ki se ukvarja s preučevanjem ekosistemov,
• evolucijska biologija,
• ksenobiologija ali eksobiologija
• varstvena biologija,
• biotehnologija, ki se ukvarja s preučevanjem različnih bioloških procesov pri izdelavi zdravil, hrane in drugih izdelkov.

Zgodovina biologije

Biologija se je tako kot vse druge naravoslovne vede začela razvijati že v stari Grčiji, ko so začeli opazovati naravne pojave in jih preučevati. Sprva je predstavljala del naravoslovja, nato pa je postopa osamosvojila v samostojno disciplino. Prvi znanstvenik, ki je zanjo uporabil poimenovanje biologija, je bil francoski biologij Jean Baptiste Lamarack, ki se je ukvarjal s preučevanjem fosilov in ki je ugotovil, da se je razvoj živih bitij skozi daljša časovna obdobja postopoma spreminjal.

Jean Baptiste Lamarck

Pomembni biologi

Za razvoj biologije, kot jo poznamo danes, so najpomembnejša naslednja imena:

• Anton Leeuwenhoek (1632–1723), ki se je ukvarjal z izdelavo leč in mikroskopov ter si je skoznje kot prvi ogledal različne bakterije oziroma enocelične mikroorganizme in celično strukturo nekaterih tkiv (mišic in kapilar),
• Robert Hooke (1635–1703), ki je poskrbel za izpopolnitev delovanja mikroskopa in odkril celično steno rastlin ter prvi uporabil poimenovanje ‘celica’,
• Carl Linne (1707–1778), ki je uvedel sistem razvrščanja na tri kraljestva narave (živali, rastline in minerali) ter sistem dvojnega poimenovanja živih bitij v latinščini z imenom rodu in vrste, ki je v uporabi še danes,
• Charles Darwin (1809–1882), ki je preučeval različnost vrst in njihov način spreminjanja skozi daljša življenjska obdobja, iz česar je konec 19. stoletja nastala razvojna teorija evolucije,
• Gregor Mendel (1822–1884), ki se je ukvarjal s križanjem rastlin in osnoval teorijo o dednem zapisu organizma, ki je kasneje predstavljala osnovo za razvoj genetike,
• Louis Pasteur (1822–1895), ki je ugotovil, da lahko živo nastane le iz živega, razvil postopek pasterizacije, s katerim je mogoče uničiti mikroorganizme v tekočini, kot je na primer mleko, ugotovil, da so prav mikrorganizmi povzročitelj nekaterih bolezni, ter razvil prva cepiva proti koleri, antraksu in steklini,
• Alexander Fleming (1881–1955), ki je odkril penicilin, s katerim je mogoče ustaviti rast bakterij,
• Rosalind Franklin (1920–1958), ki je pomembno prispevala k razumevanje zgradbe DNK in RNK, pa tudi virusov,
• James D. Watson in Francis Crick, ki sta prva opisala strukturo DNK.

Alexander Fleming

Inštrukcije biologije

Biologija je predmet, ki učence spremlja od zadnjih razredov osnovne šole do konca srednje šole ali gimnazije, torej gre za enega od temeljnih predmetov. Že v osnovni šoli zato nekateri učenci potrebujejo inštrukcije biologije, ki jim pomagajo bolje razumeti snov pri tem predmetu, še bolj pogosto pa se zanje odločajo dijaki srednjih šol in gimnazij. Inštrukcije lahko potekajo individualno ali v skupini, od tega pa je odvisna tudi njihova cena. Cena je sicer običajno lahko nižja, če vnaprej zakupite več ur inštrukcij, zato se splača preveriti tudi to možnost. Pri tem se je možno odločiti tako za inštrukcije v živo, ki potekajo v učnem centru Horizont Ljubljana, kot za online inštrukcije. Oboje vodijo izkušeni inštruktorji, ki ne le dobro poznajo vso snov, ampak jo znajo tudi predstaviti na jasen in razumljiv način ter poskrbeti za to, da si jo učenci čim lažje in čim hitreje zapomnijo ter tako dosežejo tako izboljšanje svojega znanja kot ocen.

Inštrukcije biologije za srednje šole

Biologija se poučuje na različnih srednjih šolah in gimnazijah, čeprav je to, koliko ur biologije bodo imeli dijaki na urniku, odvisno predvsem od predmetnika določene šole. Dijaki se za inštrukcije največkrat odločijo, ko ugotovijo, da določene snovi ne razumejo, ali pa pred preverjanjem znanja spoznajo, da je snov preveč obsežna, da bi se je lahko naučili v času, ki jim je na voljo. Snovi pri biologiji namreč ni malo, poleg tega pa si je treba zapomniti veliko strokovnih izrazov, ki se jih ni mogoče zgolj na hitro ‘napiflati’, ampak se jih je najlažje možno naučiti tako, da razumemo, kaj pomenijo. Pri tem si lahko dijaki pomagajo z učiteljevo razlago, učbeniki in različnim drugim gradivom, v veliko pomoč pa so dijakom tudi inštrukcije. Inštruktorji namreč točno vedo, kako zapleteno snov dijakom predstaviti na njim razumljiv in jasen način ter kako jim pomagati, da si bodo to snov tudi čim lažje zapomnili. Za inštrukcije biologije se je tako smiselno odločiti:

• če ima dijak pri tem predmetu težave,
• če dijak ne razume snovi pri tem predmetu,
• če bi dijak želel izboljšati ocene pri tem predmetu,
• če bi dijak želel študij nadaljevati na eni od naravoslovnih fakultet, a ima občutek, da je njegovo znanje biologije pomanjkljivo,
• če ima dijak pri tem predmetu negativno oceno,
• če ima dijak pri biologiji popravni izpit.

Inštrukcije biologije za maturo

Dijaki se lahko za biologijo odločijo tudi kot za enega od izbirnih predmetov na maturi. Znanje, ki ga mora kandidat obvladati za uspešno opravljeno maturo pri tem predmetu, je zajeto v predmetnem izpitnem katalogu, ki predstavlja tudi osnovo za priprave na maturo oziroma za inštrukcije. Inštrukcije so tako namenjene:

• ponovitvi celotne maturitetne snovi,
• dodatni razlagi in odgovorom na vprašanja dijakov,
• reševanju starih maturitetnih pol,
• utrjevanju znanja,
• doseganju čim boljših rezultatov na splošni ali poklicni maturi.

Dijaki se lahko odločijo za individualne inštrukcije biologije za maturo ali pa za skupinske priprave na maturo, na katerih se sistematično obdela vsa maturitetna snov. Cena za skupinske inštrukcije je običajno nižja, kar je eden od razlogov, zakaj se je pametno odločiti zanje.

Inštrukcije biologije za fakultete

Biologija lahko predstavlja samostojen študij, lahko pa tudi le enega od predmetov na različnih naravoslovnih fakultetah. Zaradi tega so inštrukcije vedno prilagojene vsakemu študentu posebej in temu, za kateri študij gre, saj ima vsaka fakulteta drugačen program. Pomembno je, da se študent zanje odloči dovolj zgodaj in ne šele tik pred zdajci, saj je na fakulteti snov zelo obsežna in običajno tudi kompleksna, zato se je je možno dobro naučiti le, če je za to na voljo dovolj časa. Pri tem so poleg samih zapiskov in izpitnega gradiva v veliko pomoč tudi primeri dosedanjih izpitov ali seznami izpitnih vprašanj, zato je dobro, če jih študent prinese s seboj na inštrukcije. Inštruktor bo tako lahko študentu razložil točno tisto snov, ki jo ta potrebuje za to, da uspešno opravi izpit ali kolokvij pri določenem predmetu.